-
1 reverence
['revərəns]noun (great respect: He was held in reverence by those who worked for him.) spoštovanje* * *[révərəns]1.nounspoštovanje ( for do), čaščenje; poklon; ugled; Irish archaic vulgar & humorously prečastiti gospodsave your reverence — brez zamere, nikar ne zamerite, oprostite mito pay reverence to s.o. — spoštovati, izkazati spoštovanje komuto regard with reverence — spoštovati, častiti;2.transitive verbčastiti (boga); spoštovati -
2 think
[Ɵiŋk] 1. past tense, past participle - thought; verb1) ((often with about) to have or form ideas in one's mind: Can babies think?; I was thinking about my mother.) misliti2) (to have or form opinions in one's mind; to believe: He thinks (that) the world is flat; What do you think of his poem?; What do you think about his suggestion?; He thought me very stupid.) misliti3) (to intend or plan (to do something), usually without making a final decision: I must think what to do; I was thinking of/about going to London next week.) razmisliti4) (to imagine or expect: I never thought to see you again; Little did he think that I would be there as well.) misliti2. noun(the act of thinking: Go and have a think about it.) premišljevanje- thinker- - thought-out
- think better of
- think highly
- well
- badly of
- think little of / not think much of
- think of
- think out
- think over
- think twice
- think up
- think the world of* * *[miŋk]1.transitive verbmisliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi;2.intransitive verbmisliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditiI think so — mislim, da (odgovor na vprašanje)I think it best to go now — smatram, da je najbolje, če (da) grem zdajI should think so — mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasnoI could not bear to think what might happen — misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosnaonly think! — samo pomisli! samo predstavljaj si!you are a model of tact, I don't think! slang (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!to think aloud, to think out loud — glasno mislitito think to o.s. — misliti pri sebito think better of — premisliti si; imeti ugodnejše mnenje oto think o.s. clever — imeti se za pametnegato think fit (good) to — smatrati za primerno (ustrezno), dobro zato think littie of — ne mnogo ceniti, ne spoštovatito think much of — zelo ceniti, spoštovatito think no harm — nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenovto think no small beer of — zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje oto think nothing of — podcenjevati, preziratito think of his not guessing that! — komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!think away transitive verb odmisliti -
3 highly
1) (very; very much: highly delighted; highly paid; I value the book highly.) zelo, visoko2) (with approval: He thinks/speaks very highly of you.) pohvalno* * *[háili]adverbvisoko, zelo, pohvalno; dragoto speak highly of s.o. — hvaliti kogato think highly of s.o. — imeti najboljše mnenje o kom, spoštovati -
4 regard
1. verb1) ((with as) to consider to be: I regard his conduct as totally unacceptable.) imeti za2) (to think of as being very good, important etc; to respect: He is very highly regarded by his friends.) ceniti3) (to think of (with a particular emotion or feeling): I regard him with horror; He regards his wife's behaviour with amusement.) gledati na4) (to look at: He regarded me over the top of his glasses.) opazovati5) (to pay attention to (advice etc).) upoštevati2. noun1) (thought; attention: He ran into the burning house without regard for his safety.) ozir2) (sympathy; care; consideration: He shows no regard for other people.) obzirnost3) (good opinion; respect: I hold him in high regard.) spoštovanje•- regardless
- regards
- as regards
- with regard to* * *I [rigá:d]noun(pomenljiv) pogled; ozir, obzir (for, to do), odnos; vzrok, motiv; pozornost, obzirnost (for, to do, za); posebno spoštovanje, čislanje, cenjenje; history nadzor(stvo) gozdaregards plural (zlasti v pismih) (spoštljivi) pozdraviin every regard — v vsakem oziru, pogleduin regard to (of) — gledé, kar se tičein this regard — v tem oziru, pogledu, kar se tega tiče, tozadevnoout of regard to — iz obzirnosti, spoštovanja dowith kind regards to s.o. — s srčnimi pozdravi komuto have regard to (for) — ozirati se na, upoštevatito have no regard for s.o.'s feelings — ne se ozirati na čustva kake osebeto hold s.o. in high regard — visoko koga cenitito pay no regard to — ne se ozirati na, ne upoštevatiII [rigá:d]1.transitive verb(po)gledati, motriti, opazovati; imeti (as za), smatrati za; ceniti, čislati, spoštovati; ozirati se na, upoštevati, uvaževati;2.intransitive verbtikati se (to česa), zadevati (kaj), nanašati se (to na)as regards (your letter) — kar se tiče (vašega pisma, dopisa)I regard him kindly — do njega imam, gojim prijateljska čustvaI regard it as impudence (as negligible) — to smatram, imam za nesramnost (za nebistveno)your affairs do not regard me — vaše zadeve se me ne tičejo, me ne brigajo -
5 value
['vælju:] 1. noun1) (worth, importance or usefulness: His special knowledge was of great value during the war; She sets little value on wealth.) pomembnost2) (price: What is the value of that stamp?) cena3) (purchasing power: Are those coins of any value?) vrednost4) (fairness of exchange (for one's money etc): You get good value for money at this supermarket!) protivrednost5) (the length of a musical note.) trajanje2. verb1) (to suggest a suitable price for: This painting has been valued at $50,000.) oceniti2) (to regard as good or important: He values your advice very highly.) ceniti•- valuable- valuables
- valued
- valueless
- values
- value-added tax* * *I [vaelju:]nounvrednost; korist; cena, vrednost; kupna moč; protivrednost; znesek; valuta; figuratively pomembnost, važnost, pomen, teža, vrednostto the value of — v znesku, do zneska odadded value — dodana, novo ustvarjena vrednostexchange value, value in exchange — zamenjalna vrednost, protivrednostuse value, value in use — uporabna vrednostfor value received — (na potrdilu) "prejel znesek"to get good value for one's money — dobro (ugodno) kupiti, napraviti dobro kupčijoII [vaelju:]transitive verbceniti, oceniti, preceniti (tudi figuratively); določiti ceno ali vrednost; taksirati; figuratively visoko ceniti, spoštovatiI value his friendship, his advice — cenim njegovo prijateljstvo, njegove nasveteto value o.s. on s.th. — hvaliti se s čim
См. также в других словарях:
spoštováti — újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učíti — ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zrásti — zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máti — mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á) 1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pred — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svétost — in svetóst i ž (ẹ; ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost česa, kar ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: svetost dane besede, prisege / spoštovati svetost zakona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsák — a o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
číslo — a s (ȋ) 1. zastar. število, številka: precejšnje čislo pisarjev / tiskovne pomote v zadnjem Zvonovem čislu 2. nav. mn., star., v zvezi biti, imeti v čislih ceniti, spoštovati: zadovoljna je bila, da je njegovo ime tako v čislih; zelo ga imajo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délo — a s (ẹ) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrájtati — am nedov. (á) nižje pog. ceniti, spoštovati: vsi ga obrajtajo; obrajtajo ga zaradi delavnosti / obrajtati knjige, vino imeti rad obrájtan a o: to blago je zelo obrajtano … Slovar slovenskega knjižnega jezika
